Razvoj novih praks za upravljanje gozdnih posesti in krepitev vseh njegovih funkcij

Projekt, v katerem je sodelovalo 10 partnerjev iz dveh regij in je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, se zaključuje. Namen projekta je bil razviti nove prakse za izboljšanje gospodarjenja z majhnimi gozdnimi posestvi, načrtovati ukrepe za krepitev vseh funkcij gozda ter upravljanje malih gozdnih posesti z upoštevanjem več-namenskosti gozda. V dveletnem obdobju izvajanja projekta so nastali rezultati, ki so uporabni tako za lastnike manjših gozdnih posesti kot za odločevalce in strokovnjake na področju gozdarstva. V okviru projekta je nastal tudi kratek video s katerim želimo predstaviti glavne rezultate projekta in izkušnje sodelujočih.

Da bi gospodarjenje z gozdovi približali lastnikom manjših gozdov in da bi v projektu dosežene rezultate zbrali na enem mestu, je v okviru projekta nastal poljuden priročnik Gozd in gospodarjenje z njim (🗎), ki je namenjen predvsem malim lastnikom gozdov za lažje in bolj usmerjeno gospodarjenje z gozdovi. V njem so tako razloženi osnovni izrazi, pristopi in usmeritve za učinkovito in trajnostno upravljanje z gozdom. Pomemben del priročnika so krajša navodila za lastnike gozdnih posesti za uporabo podatkov iz spletnih aplikacij in njihovo uporabo. Priročnik predstavlja uporaben pripomoček za samostojno pripravo načrta gozdne posesti za posamezno kmetijo, katerega osnutek je v priročnik vključen kot priloga.

Štiri kmetije, lastnice manjših gozdnih posesti, so se v letu 2020 povezale za izvedbo pilotnega projekta na temo upravljanja malih gozdnih posesti z upoštevanjem več namenskosti gozda. Načrtovane aktivnosti pilotnega projekta so pokrivale različna področja, kar je zahtevalo širok nabor znanj in izkušenj. V tej luči je bilo oblikovano kompetentno partnerstvo, ki poleg kmetije Volk, kmetije Mahne, kmetije Jernejevi, kmetije Žustovi in kmetije Morelj vključuje še Društvo lastnikov gozdov Vrhe-Vremščica, Višjo strokovno šolo iz Postojne ter mednarodno priznani svetovalni in raziskovalni podjetji, ki delujeta na področju trajnostnega razvoja in obnovljivih materialov, Stritih svetovanje za trajnostni razvoj in Innorenew CoE.

Za sodelujoče kmetije so bili na podlagi analize stanja gozdnih posesti izdelani Načrti gozdne posesti z opredeljeno funkcijo gozda, ki vsebujejo navodila in napotke za gospodarjenje z gozdovi. Cilji in ukrepi GGN s strateške ravni so bili ob upoštevanju ciljev lastnikov preneseni na izvedbeno raven, v prakso lastnikov malih gozdnih posesti. V dokumentu je poleg alternativnih možnosti in ekonomike gospodarjenja za vsako kmetijo izdelan tudi gozdnogojitveni načrt, z opisanimi dolgoročnimi in kratkoročnimi ukrepi v gozdu in predstavlja pomembno orodje za upravljanje gozda, tako na kratki kot na dolgi rok.

V februarju in marcu 2021 so potekali terenski ogledi gozdnih posesti partnerskih kmetij, pri katerih so poleg partnerjev projekta sodelovali tudi revirni gozdarji. Višja strokovna šola je predhodno pripravila osnutke načrtov za gozdne posesti, na terenu je potekal ogled teh posesti ter primerjava stanja z GGN in osnutki posestnih načrtov. Ugotovljeno je bilo, da načrti dobro predstavljajo stanje, po ogledu gozdnih parcel se je določilo kratkoročne in dolgoročne ukrepe za krepitev vseh funkcij gozdov sodelujočih kmetij.

Na podlagi izdelanih načrtov gozdne posesti so štiri kmetije izvedle pilotne preizkuse in skupaj s strokovnjaki pripravile evalvacijo izvedenih pilotnih ukrepov. Glavne ugotovitve so zbrane v Analizi izvedljivosti (🗎), ki vključuje tudi predloge in priporočila poslana na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru poziva za podajanje predlogov na Operativni programa za izvajanje nacionalnega gozdnega programa 2022-2026.

Ne glede na obstoječe strokovne podlage za upravljanje z gozdom je gospodarjenje z zasebnimi gozdovi premalo dejavno. Predvsem to velja za male lastnike gozdov, ki praviloma izvajajo gozdnogojitvene ukrepe iz gozdno gospodarskih načrtov (GGN) le v manjši meri in brez upoštevanja koncepta mnogo-namenskosti gospodarjenja z gozdom oziroma upoštevanja vseh funkcij gozda. Razlogov za takšno stanje je več, glavni razlog pa je, da manjšim lastnikom gozd ne predstavlja glavnega vira zaslužka. Pomembnejša je kmetijska dejavnosti in zaposlitev izven kmetije. Drugi pomemben razlog pa je tudi to, da nimajo ustreznega znanja in informacij. Manjši lastniki gozdov v večini primerov ne poznajo podatkov, ki jih vključujejo GGN, niti jih ne znajo poiskati. Prav tako nimajo ustreznega znanja za izvajanje ukrepov, ki jih GGN predvidevajo. Izvajanje ukrepov GGN sicer poteka v sodelovanju z Zavodom za gozdove (ZGS) in revirnimi gozdarji, ki poskrbijo za strokovno plat in razlago ukrepov lastnikom gozdov. Vendar pa so predvsem mali lastniki gozdov s tega vidika zapostavljeni, saj se jim revirni gozdarji zaradi drugih prioritet ZGS (sanacija ujm, obsežne sanitarne sečnje, številni izredni dogodki) ter kadrovske podhranjenosti, ne uspejo dovolj posvečati.